faks

Danes je bil kar naporen dan... Sem morala že zgodaj vstati (zdaj mi kar nekaj časa ni bilo treba:)), iti na avtobus - na srečo sem ga kar hitro ujela:), prej je bil moj povprečni čas čakanja na avtobus po moje več kot pol ure!! (vozili naj bi pa na 8-11min, oz. še na manj). Ja, ker je bila stavka podzemnih, je bila gužva na cestah...sem rabila 1,5h do centra z avtobusom. Na srečo mi ni bilo treba prestopati. Pa še na avtobusu sem imela čas, da sem prebrala članke (včeraj jih nisem, ker sem bila že tako zaspana, ker sem se ukvarjala s temi slikami...in njihovim nalaganjem...). Od avtobusne postaje sem imela kakšne 7 min do faksa.

Tam sem se najprej vpisala, potem mi je ta koordinatorica (? ne vem, če je res to...) pokazala malo faks, zelo je lep, nov... Med čakanjem na mentorja sem šla še na kavico in mafin ;).

Ko je prišel moj mentor (Joe), me je pa najprej vprašal, če bi kavo! Hehe.. No, je kar vredu, čeprav včasih malo zmeden. Sem mislila, da bo nek zelo star, resen, tečen profesor...pa na srečo ni :). Potem me pa vpraša, če sem si kaj prebrala o svojem projektu...in jaz navdušeno: "Jaa...". On: "No, ne boš tega delala." :) No, v resnici bom delala nekaj podobnega, samo z drugim antibiotikom (tisti je bil aminoglikozidnega tipa, ta je beta laktam; ne bom delala s podatki otrok s cistično fibrozo, ampak novorojenčki s sepso, meningitisom...). Uporabljala bom pa isti program: NONMEM (nonlinear mixed effects modeling), ja...če vam ni jasno...meni tudi (še) ni:). Baje je redkim vse jasno o tem ;).

Potem sva šla proti njegovem delovnem mestu...ki ni bil v bolnici (kjer tudi drugače včasih dela; meni je v mejlu napisal, da bom delala v bolnici..), ampak v BMA (British Medical Association; to je zelo velika stavba! ima ne vem koliko vhodov... rabiš prepustnico: sem bila visitor;)). Tam sem spoznala še svojega glavnega (?) mentorja. Potem pa sem kar začela z delom: izobraževanje o tem modelu... Ja, dal mi je za prebrati okoli 150 strani o tem. [...] Kosilo:) hehe...sem šla nazaj na faks, kjer se naj bi pri kosilu srečali vsi Erasmus študenti. Ni bilo vseh, pa še čisto polna jedilnica je bila in res glasna, tako da se nisem ne vem koliko pogovarjala z vsemi. Samo s tistimi v bližini. 1 Nemka in 2 Švedinji. Vse bojo/že delajo v laboratoriju (mogoče bom tudi jaz malo, na koncu:)).

Nazaj brat... J. je rekel, da ko se mi ne bo dalo več, lahko grem:). (drugače bom morala delati 9-5!!!! ojoj....). No, tako sem malo pred 4pm šla. Malo še lutala po mestu, iskala neke karte, se spet 100 let vozila domov...prišla ob kake 7ih šele domov....uf... (je bil že mrak...)

Zdaj se pa res že kar zaspana... Pa še kar nekaj zanimivega (mhm) branja me čaka :))jeee...

Nočko, x